Danes sem nekaj prijateljem poslal gornje sporočilo po SMSu… a brez razlage za kakšno depresijo gre. Tule objavljam sliko kaj se je v resnici dogajalo:

Ni torej panike, kajne? Kopal sem se namreč v Mrtvem morju, ki leži kar 420 metrov pod morsko gladino in tako predstvlja največjo geološko depresijo, torej najnižjo točko zemeljskega površja.

Večina prijateljev je seveda vedela, da se hecam, nekateri pa so vseeno ponudili pomoč. Vesel sem obojih: tako tistih, s katerimi se lahko pohecam, kakor tistih, ki mi v stiski ponudijo roko.

Še to: plavanje v Mrtvem morju je zaradi njegove slanosti in posledično velikega vzgona povsem drugačna izkušnja kot plavanje v običajni vodi: roke in noge kar štrlijo ven, žabice ni mogoče plavati, ampak samo hrbtno, pa še to prav počasi. Dejansko lahko bereš časopis med plavanjem (če izbrskam sliko izpred petih let, ko sem to dejansko tudi počel, jo bom objavil).

Sedaj pa bolj k resnim stvarem in bogatemu 7. dne našega “potepanja” po Sveti deželi.