Danes na menuju: Sveta dežela, 6. dan
Zaradi pomanjkanja časa danes samo na kratko s potepanja po Sveti deželi - 6. dan:
Herodion (Har Hordos): eden izmed zadnjih podvigov velikega graditelja trdnjav, mest… kralja Heroda Velikega (ja, to je tisti, ki je Jezusu stregel po življenju). Herodion je trdnjava v bližini Betlehema, kjer je bil kralj Herod tudi pokopan (čeprav njegovega groba nisko nikoli našli, precej verjetno je namreč da je bil izropan). Tako Herodion kot Betlehem ležita v Palestini, oz. na okupiranih ozemljih, kakor temu pravijo Izraelci, zato smo morali iti skozi kontrolno točko ob velikem zidu, ki ločuje Izrael od okupiranih ozemelj. 
Stvar je grozljiva - in to ne samo na pogled, ampak predvsem je zid zarezal v življenja posameznikov na zelo krut način - in kaj več o tem napišem ob priliki. Naj se vrnem k Herodionu: ima velike cisterne za zbiranje vode, podzemne rove za dostop do vrha trdnjave, uporabljen je bil v obeh judovskih uporih proti Romanom in še marsikaj zanimivega skriva.
Sledil je obisk Betlehema, molitev na kraju Jezusovega rojstva, nato pa po obveznem šopingu (ne samo zato, ker sem z Italijani, ampak ker je stvar taka, da šofer se avtobusa dogovori s točno določeno trgovino, da nas pripelje tja, od trgovine pa potem dobi procente… mimogrede: jaz iz principa nisem kupil nič, ker so v glavnem prodajali kič) povratek v Jeruzalem. Obiskali smo judovsko knjigarno (končno sem se dokopal do O’Connorjevega vodnika 
po Sveti deželi, je namreč najboljši in sem ga dolgo iskal), dvorano zadnje večerje (kjer je tudi grob kralja Davida), kraj Marijinega zaspanja, Ecole Biblique - prominentno ustanovo glede bibličnih študijev, na njej predava tudi naš vodič prof. Garuti. Dan smo zaključili s sveto mašo v baziliki Božjega groba.
Danes smo obiskali Kafarnaum, kjer je (po evangelistu Marku) Jezus z ozdravitvijo obsedenca začel svoje javno delovanje. V Kafarnaumu danes vidimo sinagogo iz 4. stoletja, ki pa je sezidana na še vidnih temeljih sinagoge iz 1. stoletja. Drugo pomembno mesto pa je Petrova hiša, kjer je Jezus bival v času javnega delovanja v Galileji, iz izkopanin je razvidno, da je bil to od prvega stoletja naprej kraj češčenja (na to kaže več osmerokotnih obzidij).
Nato smo bili smo na kraju, kjer Jezus Petru izroči v skrb njegove ovce. Ne gre za zgodovinsko izpričano mesto, ker tudi evangeliji ne povedo kaj več kot to, da se je dogodek zgodil na obali Genezareškega jezera. Je pa kraj vsekakor lep.
Nato smo si ogledali izredno najdbo iz leta 1986: ribiško barko iz 1. stoletja, kakršna bi lahko bila torej tudi barka Petra, Andreja, Janeza in Jakoba. Kar preseneča je velikost barke, to niso bili samo preprosti ribiški čolni, ampak so bili ribiči v Jezusovem času očitno bolj premožni ljudje kot se mislilo do tega odkritja. Barka je danes razstavljena v kraju Yiggal Alon, kjer sem srečal s snemalno ekipo tudi avtorja kontroverznegaa filma o “Jezusovem grobu” - in se mi torej postavlja vprašanje kaj bo sedaj naslednjega ta gospod lansiral v senzacij lačen medijski svet.
Potem smo bili na meni zelo dragocenem kraju: gori blagrov (Mt 5-7, Lk pa govori o ravnini), kjer je lepa cerkev iz 20. stoletja. Tu smo obhajali tudi sv. mašo.
“Geraška dežela”, kjer je Jezus ozdravil obsedenca in demone izgnal v svinje, ki so planile po strmem bregu in se utopile v jezeru. Svinj je bilo nekaj čez tisoč… z malo domišljije si lahko predstavljam ta divji prizor. Kot tolikokrat, so ljudje tudi tokrat Jezusu rekli naj raje kar odide iz njihove dežele. Jim je bilo pač več do lastnih svinj kot pa do človeka. Na tem mestu so danes ostanki samostana iz bizantinskega časa.
Najlepša stvar pa je sledila na koncu: več tisoč let staro mesto Bet She’an, najpomembnejše mesto v Deseteromestju, edino la desnem bregu Jordana. Gre za mesto, kjer so bili vplivi skozi zgodovino zelo različni, v 12. stoletju pred Kristusom so tu npr. gospodovali Ptolomeji (iz Egipta), potem so bili tu dolgo Asirci, ki so v 8. stoletju pred Kristusom to mesto tudi razrušili. Naselitev se je nadaljevala skozi čas v hasmonejsko (makabejsko), rimsko in končno tudi bizantinsko dobo, zato je tu kaj videti: izkopano je celo rimsko mesto, s pilastri, trgom, gledališčem za 7000 ljudi (to je najbolj ohranjeno gledališče na Izraelskih tleh), javna stranišča (z zanimivim sistemom odplakovanja), termami in še marsičem. Zaenkrat naj govorijo slike. Zgodaj smo se vrnili v naš kibuc in imeli še večer s prof. Garutijem, v katerem smo mu postavljali razna vprašanja in razvil se je zelo zanimiv pogovor. Utrujen, a obogaten, se odpravljam spat.
Današnji dan je bil zelo, zelo bogat! A ker zaenkrat še ne dohajam vsega, ampak bom očitno misli zbiral predvsem doma, naj napišem samo kraje, ki smo jih danes obiskali:
